Projekt na temo »Brezposelnost v Sloveniji« za BIO (Bienale industrijskega oblikovanja) 2010
Čas trajanja organizacije - izvedba projekta s publikacijo končnih rezultatov: januar 2010 — januar 2011
Delavnica : 7. — 15. november 2010
Med potekom BIO 2010 bo v Slovenijo prispelo 10 povabljenih nekdanjih študentov priznane londonske šole Royal College of Art, s katerimi bomo skupaj v okviru delavnice raziskovali in iskali nove reštve za preprečevanje vedno večjega problema brezposelnosti v Sloveniji. S skupino bomo delovali na lokaciji v centru Ljubljane.
Mesto Ljubljana je področje delovanja
Kontejner sredi Ljubljane je naš delovni prostor
Mimoidoči vstopajo v kontejner, kjer puščajo informacije ter v njem dobivajo nove, ki jih po izstopu širijo naprej.
Strokovnjaki so znanstveniki na različnih področjih, ki predavajo v kontejnerju ali pa so z njim povezani preko spleta; odgovarjajo na specifična vsakodnevna vprašanja
Oblak znanja so mimoidoči, strokovnjaki, mesto Ljubljana in udeleženci projekta
Internetna baza podatkov je pridobljeno znanje, ki se nahaja na spletu. Odprta je za vse ljudi, da vanjo vnašajo in prejemajo informacije
Poslanstvo
Razmišljamo o prihodnosti družbe v kateri živimo in na podlagi raziskav delamo sisteme, ki bodo izboljševali življenje ljudi.
Svetujemo in pomagamo pri organizaciji obstoječih socialnih podjetjih, s kreativnim iskanjem rešitev za implementacijo njihovih idej.
Smo skupina kreativnih mislecev, kjer vsak posameznik zaradi različnih znanj, področji delovanja in orodij, ki jih pozna, pripomore k uspešnem funkcioniranju skupine:
Nina Mršnik, produktna oblikovalka
Andrej Koruza, oblikovalec mozaika
Gaja Mežnarić Osole, oblikovalka vizualnih komunikacij
Kaja Avberšek, industrijska oblikovalka in ilustratorka
Matija Biloslav, industrijski oblikovalec
Polona Kastelic, arhitektka
Nina Vidič, arhitektka
Tanja Knez, komunikologinja
Saša Štucin, oblikovalka vizualnih komunikacij
Ozadje projekta
zaposlênost: stanje zaposlenega človeka // stopnja vključenosti za delo sposobnih ljudi v redno delovno razmerje
nèzaposlênost: stanje nezaposlenega človeka // pojav, stanje, da je del ljudi brez stalnega dela, zaposlitve
Prvi problem, ki se izrisuje ob misli na brezposelnost je definicija oz. opredeljevanje zaposlenosti same, ki predpostavlja vključevanje ljudi v redno delovno razmerje. Le-to dandanes postaja ruševina družbenih praks, starejših generacij, ki se vedno manj ujema s trenutnim stanjem.
Mobilnost, vedno hitrjši razvoj in napredek - posledično vodijo v podvrženost k hitrim spremebam - so ustvarili situacije, ki postavljajo delovna razmerja ljudi v vlogo nestalnih spremenljivk.
Če smo včasih rasli in razvijali svoje delovne izkušnje znotraj enega samega razreda/poklica, to danes počnemo na nivoju vrste. Razred je postal okoren in pretesen. Jazz ni več jazz, ampak jazz fusion. Oblikovalci se ukvarjamo z družbo, sociologi z oblikovanjem, cvetličarji s pohištvom, trgovski centri z razstavami dinozavrov. Okvirji so postali pretesni, vsebine nove.
Zanimivo je dejstvo, da nas je v zadnjih 50 letih kapitalizem privadil na vsakdanje novosti, izboljšave, na ključnost vrednot tukaj in zdaj. Prodajajo nam ustaljene vzorce zavite v spremembe. Pa vendar nič ni dokončno. Delovna izkušnja ni statična ampak dinamična entiteta.
Na prepadu ob stari misli o dokončnosti in finalnosti našega poslanstva in novi situaciji podvrženi konstantnim spremembam je potrebno postaviti most, ki bi družbi omogočal mehkejši prehod v novo stanje. Ravno na tem mestu se začenja naše raziskovanje.
Namen
Zanima nas kreativno mišljenje, ki proizvede sisteme, ki se sami ohranjajo in rastejo.
S svojim delovanjem poiskušamo širiti pojem oblikovanja, ali ga zamenjali s pojmom 'design thinking' (po Timu Brownu). Oblikovalsko razmišljanje ali kreativno razmišljanje z oblikovalskimi orodji lahko pripomore vsem segmentom družbe v spopadanju z vsakodnevnimi vprašanji.
Radi bi sodelovali s socialnimi podjetji in implementirali njihove ideje, programe in načrte.
To nas zanima, ker mislimo, da so socialna podjetja prihodnost podjetništva, hkrati pa v veliko slučajih tržno nekonkurenčna in nestabilna.
Z našim delovanjem bi pravtako promovirali povezavo socialnega podjetništva in kreativnega mišljenja, kot enega izmed ključnih orodij za reševanje socialnih vprašanj.
Kako?
Mislimo, da medsebojno medkulturno sodelovanje vodi do nepričakovanih rešitev in novih vprašanj, zato smo se odločili, da k sodelovanju povabimo skupino nekdanjih študentov produktnega oblikovanja iz Londonskega Royal College of Art, da nam s svojo vizijo in znanjem odprejo različne poglede in da skupaj pridemo do presenetljivih projektov ter rešitev.
Sodelujoči iz Royal College of Art-a:
Henny van Nistelrooy, Nizozemska
Bas Kools, Nizozemska
So Hyun Kim, Južna Koreja
Jochem Faudet, Nizozemska
Luka Stepan, Slovenija
Polona Dolžan, Slovenija
Lucia Massari, Italija
Victoria Wilmotte, Francija
Fabien Cappello, Francija
Vahakn Matossian, Velika Britanija
Cesar Harada, Francija
Ciljna skupina
Naša ciljna skupina so že obstoječa in bodoča socialna podjetja.
Partnerji
Tovarna dela
CPU, Center ponovne uporabe
Cilji
Ustvarjanje novih idej in projektov za zmanšanje brezposelnosti v Sloveniji
Povezovanje različnih socialni podjetij
Narediti koncept gostilne za Tovarno dela v povezavi z Centrom ponovne uporabe
Rezultati
Kot grupa bomo postali del večjih interdisciplinarnih skupin in implementirali ideje socialnega podjetja.
Odprli in ohranjali bomo open-source bazo podatkov z našimi raziskavami, ugotovitvami in rezultati, ki bodo odprta za vsa podjetja in posameznike, da iz nje črpajo informacije, ideje in rešitve za nadaljno boljše delovanje. Na BIO 2010 se bodo te informacije predstavile širši javnosti.
Skupine
SKUPINA1
Prva skupina bo sodelovala z dvema že obstoječima socialnima podjetjima (Tovarna dela in CPU).
Za Tovarno dela bi radi naredili koncept gostilne, ki bi tudi sama delovala kot socialno podjetje na več nivojih, iz materijalov in znanjem iz CPU-ja.
SKUPINA2
Druga skupina bo delala scenarije za prihodnost, idealne sisteme brezposelnosti/nebrezposelnosti. Cilj skupina je ustvarjat ideje, ki bodo pripomogle k nastanku novihali k izboljšanju že obstoječih socialnih podjetij.
ene stvari so se same pobarvale plavo, mogoče so bolj pomembne.
OdgovoriIzbrišisigurno
OdgovoriIzbriši