v lizboni je marsikaj. polno "socialno" obarvanih placov, kjer se dela, bere, uči, piše, kuha, jé, pije, posluša glasbo, hodi na workshope, prodaja second hand robo, gleda filme, organizira okrogle mize in debate (večinoma na socialne, okoljske, take in podobne teme). v tistih treh letih, kar sem bila v lizboni, so se odprli vsaj trije, ki so do danes že super uspešni. zanimivo je, da so jih večinoma začeli tujci, največkrat erazmus študenti malo od tu malo od tam, ki jim je bila lizbona super in so ostali. (in ker so vidli, da se portugalski kolegi ne spravijo k ničemur).
en tak je CREW HASSAN, "kulturna kooperativa" ne vem, kako mi rečemo, kooperacija? sodelovanjskost? v glavnem, to je tak zelo prijazen plac, kjer nas je ena mala grupa izvajala ilustratorske jam sessione enkrat na teden (od 6h do 11h zvečer) in vmes smo spili kak maroški čaj ali pa pohrustali kak sojin burger. naokrog so vedno kake razstave in zadeva izgleda in deluje kot bi prišel napol k nekomu domov. to se mi zdi lep koncept tudi za nas! torej: OBČUTEK, DA SI PRIŠEL K NEKOMU DOMOV. mislim, da imajo tut oni zastavljeno te prehranske reči tako, socialno. vem, da te sojine burgerje kupujejo od enega brazilca s kozavo kožo, ki cele noči v pleteni košari nosi t.i. "burgeriš đi soža" naokol, predvsem po party ulicah. pa se mi zdi, da je vobče kr uspešen. drugače pa lahko na njihovi strani vidite, da organizirajo svašta. in tudi oprema je taka, od svuda, smeti v lizboni so lepe in kvalitetne! (seveda tudi grdih in smrdljivih ne manjka, ampak kar se pohištvenih kosov tiče ... pa tudi oblačilnih, jaz sem se dodobra opremila).
drugi plac je naprimer BACALHOEIRO ampak tega linka zdej nisem pripopala, ker so spremenili sajt in mi ni všeč. zgleda, da se bolkone samo še z organizacijo koncertov ukvarjajo, so pa (vsaj takrat) organizirali filmske večere in vedno večerje na temo filmov oz glede na poreklo ... za ene 3 eure, pa super. zadeva je tut zgledala kot eno meščansko stanovanje, v zgornjem štuku so bli lepi kao mal bidermajerski in rahlo sesuti naslanjači, vsi mal drugačni in knjižne police, spodi po štengah pa plac za koncerte in ples.
potem je ena organizacija, ki se ji reče GAIA in je tut ne bom polinkala (čeprav sem najprej mislila), oni so pač radikalni okoljevarstveniki in kar gre zraven (vegetarijanci, bijejo boj za socialne pravice in vse to). no, oni imajo en fajn plac sredi ene zelo vprašljive soseske (droge, prostitucija, priseljenci, revščina), ki se mu reče "centro social de mouraria" in prirejajo "jantares populares" kao ljudske večerje, ful dobre, tut recimo za 2, 3 evre, mogoče zdej že kej več. in vsi krožniki in vsi pribori in vsi kozarci so različni. in vsi ljudje sedijo za dooolgo mizo (skupi so sestavljene, skor ko pri kaki gasilski veselici), vsak na različnem stolu. in je super. potem sediš poleg nekoga, s katerim se ti ni treba sploh pogovarjat, velikrat pa tut kako rečeš, sploh, če pride poleg večerje še kak liter sangrije gratis. recimo.
torej ja, super: VSI ZA ENO VELIKO MIZO. VSAK KOS JEDILNEGA PRIBORA, KOT BI SI GA VSAK PRINESEL OD DOMA. VSE NEKAKO RAZLIČNO, ORGANSKO. to so vse lastnosti domačega in že uporabljenega in takega, ki ima toplino.
hmmm ... VELIKA OMIZJA! to imamo radi.
(grem spat, lahko noč.)
Ni komentarjev:
Objavite komentar